Spoštovani,
Obveščamo vas o nepričakovani spremembi ure in lokacije jutrišnje tiskovne konference.
Tiskovna konferenca Odbora za varstvo zakonitosti in akademske avtonomije bo jutri, v sredo, 28.11. ob 13. uri v kongresni dvorani Hotela Koper (1. nadstr.), Pristaniška ul. 3, Koper.
Vljudno vabljeni!
Odbor za varstvo zakonitosti in akademske avtonomije Vas vljudno vabi na
tiskovno konferenco, ki bo v sredo, 28. novembra 2012, ob 12. uri v sejni sobi Regionalnega RTV centra Koper-Capodistria, Ulica OF 15, Koper.
Akademik prof. dr. Jože Pirjevec bo skupaj z drugimi člani Odbora predstavil program in prihodnje dejavnosti Odbora. Predstavljena bo tudi okrogla miza o položaju treh slovenskih javnih humanističnih fakultet, ki bo v soorganizaciji Odbora potekala istega dne ob 18. uri v Ljubljani.
***
INVITO
Il Comitato per la tutela della legalità e autonomia accademica ha il piacere di invitare la S.V. alla
conferenza stampa, che si svolgerà mercoledì, 28 novembre 2012 alle ore 12 nella sala riunioni del Centro regionale RTV Koper-Capodistria, Via F. di L. 15, Capodistria.
L’accademico prof. Jože Pirjevec insieme ad altri membri del Comitato presenterà il programma e la futura attività del Comitato. Verrà presentata anche la tavola rotonda sulla situazione delle tre Facoltà statali di studi umanistici in Slovenia, organizzata dal Comitato e altri organizzatori lo stesso giorno alle ore 18 a Lubiana.
v imenu članov Odbora za varstvo zakonitosti in akademske avtonomije
Odbor za varstvo zakonitosti in akademske avtonomije je objavil svoj manifest
Nedavno ustanovljeni Odbor za varstvo zakonitosti in akademske avtonomije s prvopodpisanim akad. prof. dr. Jožetom Pirjevcem in sopodpisniki – profesorji, raziskovalci in študenti Univerze na Primorskem – je javno objavil svoj manifest, ki v dveh delih predstavi prizadevanja in zahteve Odbora za vzpostavitev avtonomije akademske skupnosti in s tem prihodnost univerze ter za povrnitev zakonitosti na Univerzi na Primorskem. Svoj manifest je ta civilnodružbena pobuda objavila prav v času, ko so se na univerzi začeli neposredni pritiski za ukinitev nekaterih študijskih (kulturni študiji in filozofija) in raziskovalnih programov.
Odbor v svojem manifestu opozarja, da se celotna univerzitetna skupnost v Sloveniji danes sooča s problemi, ki ogrožajo obstoj univerze kot javne vrednote in vira družbenega razvoja. Univerza je namreč s tem, ko je podvržena političnim pritiskom in logiki kapitala, v svojem poslanstvu že prizadeta in oslabljena. Zaradi političnih ukrepov in vse glasnejših zahtev po »učinkovitem« in »korporativnem« vodenju, tudi na škodo predpisanih pravnih norm in demokracije, pa doživlja tudi resno krizo upravljanja. Kot nositeljica humanistične kulture univerza naglo izginja, potiskanje nekaterih družbenih ved in ved o človeku na rob ali celo opuščanje humanističnih študijev posledično hromi človekovo sposobnost refleksije, saj je naperjeno proti mislečemu subjektu in hkrati proti narodu in njegovi duhovnosti.
Najbolj reprezentativen model takih negativnih trendov in slabe prakse je prav Univerza na Primorskem. Njen rektor z avtokratskimi posegi uvaja način vodenja, ki onemogoča soupravljanje s strani akademske skupnosti ter na avtonomiji in svobodi sloneče raziskovalno in pedagoško delo. S takim načinom ukrepanja in pravnimi spori, ki univerzo bremenijo tudi finančno, se uničujeta njena vitalnost in ustvarjalna sila, odpira pa prostor populizmu in manipulacijam. Rektor univerze bi spričo poslanstva in pooblastil, ki izhajajo iz njegovega visokega položaja, moral ravnati prav nasprotno: v ustanovi bi moral zagotavljati enakopraven in uravnotežen razvoj vseh njenih članic in znanstvenih področij oz. študijskih smeri, hkrati pa skupaj s članicami oblikovati strategijo rasti, temelječo na dialogu in medsebojnem spoštovanju.
Odbor opozarja na samovoljne ukrepe in dejanja rektorja Univerze na Primorskem, prof. dr. Dragana Marušiča, ki kršijo pravne in etične norme in teptajo akademske standarde, ki veljajo v slovenskem in mednarodnem univerzitetnem okolju: sistematično preseganje pooblastil in kršenje ustavnih pravic, samovoljno kadrovanje in določanje delovnih obveznosti, samovoljno razreševanje dekanov in direktorjev ter imenovanje v. d. dekanov in v. d. direktorjev, samovoljno preklicevanje volitev, samovoljno načrtovanje raziskovalnih polj, študijskih področij in investicij, samovoljno krčenje študijskih programov, vzpostavljanje in ukinjanje raziskovalnih programskih skupin, zlorabe prava in nespoštovanje pravnomočnih odločb sodišča, avtokratski način vodenja univerze, ki med zaposlene vnaša strah in negotovost.
Z nezakonitim delovanjem vodstva Univerze na Primorskem in rektorja kot prvega med njegovimi predstavniki je skrunjena avtonomija akademske skupnosti in obenem zlorabljena pravna država. Odbor si bo tako prizadeval, da se univerzitetni skupnosti povrne avtonomija pri uresničevanju njenega osnovnega cilja: oblikovati ozaveščenega, izobraženega in pokončnega človeka/državljana. Ne bo dopustil, da se univerza pod krinko varčevanja in finančne konsolidacije pokori diktatu politike in kapitala, akademski skupnosti pa vsiljuje strahovlada. Prav tako bo Odbor uporabil vsa ustavna in v akademskem svetu uveljavljena sredstva v bran zakonitosti ter zahteval, da rektor Univerze na Primorskem prevzame odgovornost za samovoljno vodenje univerze in vse s tem povezane nezakonitosti, njene najvišje organe pa opozoril, da teh nezakonitih ravnanj ne dopuščajo več.
Tako Odbor rektorja Univerze na Primorskem poziva, da odpravi vse nezakonitosti, povezane s kršitvami zakonodaje in univerzitetnih aktov, da akademski skupnosti vrne njeno avtonomijo pri upravljanju univerze ter uresničevanju njenega poslanstva in da zagotovi enakopraven razvoj vseh znanstvenih in študijskih področij in spoštuje dosežke izobraževanja in raziskovanja desetih let obstoja univerze. V primeru, da se rektor Univerze na Primorskem ne bo odzval na te legitimne zahteve, bo Odbor zahteval njegov odstop.
Manifest in delovanje Odbora je v prvih dneh podprlo že več kot 50 uglednih osebnosti iz univerzitetnih in kulturniških krogov, med njimi tudi številni akademiki: Barbara Borčič, Bojan Borstner, Aleš Črnič, Aleš Debeljak, Milan Dekleva, Mladen Dolar, akademik Niko Grafenauer, Miran Hladnik, Spomenka Hribar, akademik Tine Hribar, Maca Jogan, Aurelio Juri, Franco Juri, Valentin Kalan, Marko Kerševan, akademik Matjaž Kmecl, Miomir Knežević, Gregor Kocijan, Božidar Kolar, Peter Kovačič Peršin, Boža Krakar Vogel, Sonja Kralj Bervar, Lev Kreft, Avgust Lešnik, Janko Lozar, Marko Marinčič, akademik Zdravko Mlinar, Vinko Möderndorfer, Dušan Nećak, Josip Osti, akademik in častni doktor UP Boris Paternu, Saša Pavček, Marija Pirjevec Paternu, Slavko Pregl, Božo Repe, Rudi Rizman, Primož Rožman, Svetlana Slapšak, akademik Tomaž Šalamun, akademikinja Alenka Šelih, Ivan Šprajc, Miha Turšič, Vesna V. Godina, Marta Verginella, Boris Vezjak, Jani Virk, Ksenija Vidmar Horvat, Franci Zore, Vlado Žabot, Salvator Žitko, Dragan Živadinov.
Odbor vabi vse, ki podpirajo načela in zahteve, izražene v manifestu, da na spletni strani Odbora izrazijo podporo.
Koper, 15. novembra 2012
1. ZA AVTONOMIJO IN PRIHODNOST UNIVERZE
Univerzitetna skupnost v Sloveniji se danes sooča s problemi, ki ogrožajo obstoj univerze kot javne vrednote in vira družbenega razvoja. Družbeni procesi, ki so posledica ekonomske krize, načenjajo temelje univerzitetne avtonomije. Univerza je s tem, ko je podvržena političnim pritiskom in logiki kapitala, v svojem poslanstvu že prizadeta in oslabljena. Zaradi političnih ukrepov in vse glasnejših zahtev po »učinkovitem« in »korporativnem« vodenju, tudi na škodo predpisanih pravnih norm in demokracije, pa doživlja tudi resno krizo upravljanja. Ti novi načini vodenja univerze dopuščajo odločitve, ki ne varujejo več avtonomije akademske skupnosti; takšen sistem zato radikalno načenja samo bistvo univerze in razkraja njeno težko pridobljeno neodvisnost.
Kot nositeljica humanistične kulture univerza naglo izginja, nadomešča pa jo tehnokratski hierarhični sistem, ki sproža neizbežne konflikte. Potiskanje nekaterih družbenih ved in ved o človeku na rob ali celo opuščanje humanističnih študijev posledično hromi človekovo sposobnost refleksije, saj je naperjeno proti mislečemu subjektu in hkrati proti narodu in njegovi duhovnosti.
Najbolj reprezentativen model takih negativnih trendov in slabe prakse, ki smo jim priča v Sloveniji, postaja prav Univerza na Primorskem. S teptanjem etike akademskega sodelovanja, z neupoštevanjem zakonodaje in temeljnih univerzitetnih pravil je koprska univerza izpostavljena vsemu, kar je zgoraj nakazano. Njen rektor z avtokratskimi posegi uvaja način vodenja, ki onemogoča soupravljanje s strani akademske skupnosti ter na avtonomiji in svobodi sloneče raziskovalno in pedagoško delo. S takim načinom ukrepanja in pravnimi spori, ki univerzo bremenijo tudi finančno, se uničujeta njena vitalnost in ustvarjalna sila, odpira pa prostor populizmu in manipulacijam. Rektor univerze bi spričo poslanstva in pooblastil, ki izhajajo iz njegovega visokega položaja, moral ravnati prav nasprotno: v ustanovi bi moral zagotavljati enakopraven in uravnotežen razvoj vseh njenih članic in znanstvenih področij oz. študijskih smeri, hkrati pa skupaj s članicami oblikovati strategijo rasti, temelječo na dialogu in medsebojnem spoštovanju.
Z uveljavljanjem akademske etike in ustavnih pravic si bo Odbor prizadeval, da se univerzitetni skupnosti povrne avtonomija pri uresničevanju njenega osnovnega cilja: oblikovati ozaveščenega, izobraženega in pokončnega človeka/državljana. Ne bo dopustil, da se univerza pod krinko varčevanja in finančne konsolidacije pokori diktatu politike in kapitala, akademski skupnosti pa vsiljuje strahovlada.
2. ZA ZAKONITOST
Vodstvo univerze nima pravice kršiti pravnih in etičnih norm. Ne sme teptati akademskih standardov, ki veljajo v slovenskem in mednarodnem univerzitetnem okolju, ter nasilno uvajati samovoljnih ukrepov. Rektor po zakonu in statutu »vodi, zastopa in predstavlja univerzo, s tem da skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom in drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze«. Je prvi in najvišji skrbnik zakonitosti in zaščitnik njene avtonomije! Zato Odbor opozarja na ukrepe in dejanja rektorja Univerze na Primorskem, prof. dr. Dragana Marušiča, ki ogrožajo akademsko svobodo, med njimi še posebej na:
- sistematično preseganje pooblastil in kršenje ustavnih pravic,
- samovoljno kadrovanje in določanje delovnih obveznosti,
- samovoljno razreševanje dekanov in direktorjev ter imenovanje v. d. dekanov in v. d. direktorjev,
- samovoljno preklicevanje volitev,
- samovoljno načrtovanje raziskovalnih polj, študijskih področij in investicij,
- samovoljno krčenje študijskih programov, vzpostavljanje in ukinjanje raziskovalnih programskih skupin,
- zlorabe prava in nespoštovanje pravnomočnih odločb sodišča,
- avtokratski način vodenja univerze, ki med zaposlene vnaša strah in negotovost.
Z nezakonitim delovanjem vodstva Univerze na Primorskem in rektorja kot prvega med njegovimi predstavniki je skrunjena avtonomija akademske skupnosti in obenem zlorabljena pravna država. Senat in upravni odbor univerze bosta morala prevzeti odgovornost za svoje odločitve in za posledice, ki izhajajo iz rektorjevih nezakonitih odločitev.
Odbor bo uporabil vsa ustavna in v akademskem svetu uveljavljena sredstva v bran zakonitosti ter zahteval, da rektor Univerze na Primorskem prevzame odgovornost za samovoljno vodenje univerze in vse s tem povezane nezakonitosti, njene najvišje organe pa opozoril, da teh nezakonitih ravnanj ne dopuščajo več.
_____________
Odbor rektorja Univerze na Primorskem poziva,
V primeru, da se rektor Univerze na Primorskem ne bo odzval na legitimne zahteve Odbora, bomo zahtevali njegov odstop.
Dne 10. oktobra 2012 je bil v Kopru ustanovljen Odbor za varstvo zakonitosti in akademske avtonomije. S prvopodpisanim akad. prof. dr. Jožetom Pirjevcem in sopodpisniki – profesorji, raziskovalci in študenti primorske univerze ter podporniki se odbor zavzema za povrnitev zakonitosti na Univerzi na Primorskem in ponovno vzpostavitev avtonomnega polja akademske skupnosti. Odbor se bo povezoval z akademskimi in civilnodružbenimi skupinami v prizadevanju za brezpogojno spoštovanje ustavno zagotovljenih pravic profesorjev in raziskovalcev ter študentov ter vseh pravnih in drugih aktov s področja visokega šolstva in univerze.
Ob ustanovitvi odbora je prvi častni doktor Univerze na Primorskem, akademik pisatelj Boris Pahor, izrazil zaskrbljenost nad nastalim položajem humanistike na Univerzi na Primorskem. Ustanovitev odbora podpirata tudi oba nekdanja rektorja Univerze na Primorskem.
Koper, 10. oktobra 2012
Odbor za varstvo zakonitosti in akademske avtonomije 